Zob za sladko

Zob za sladko

Ko so nekateri govorili, da imajo »zob za sladko«, sem jim vedno odvrnil, da jih imam sam 32, ki so vsa zaljubljena v sladko. Kot tak sem bil v svojih najbolj ranih letih, med najstniškimi peripetijami in študentskimi zablodami nor na vse, kar je bilo povezano s cukrom. Sladkarije sem lahko jedel za zajtrk, kosilo, večerjo in malice vmes. In seveda se je vsega tega cukra telo sčasoma prenajedlo. Kar naenkrat sem ga imel dovolj in sem ga v 95 odstotkih črtal iz svoje prehrane.

Kaj je to pomenilo za moje počutje in telo? Imel sem več energije in izgubil sem nekaj obstranskega sala. Ves umeten sladkor, ki sem ga prej večkrat vsakodnevno vnašal v svoje telo, sem nadomestil z veliko manjšim vnosom mnogo kvalitetnejšega naravnega sladkorja, ki ga zaužijemo v sadju ali medu. In telo je imelo več kot dovolj.

Moja mala, podobno kot jaz pred nekaj desetletji, sedaj z navdušenjem pozdravi vsako sladkarijo, vendar ji količino te precej omejujeva, medtem ko ima naravni sladkor vedno na voljo. Tudi zato sem z navdušenjem pozdravil idejo o Medenki.

Kdor je še ne pozna, je to 100 % naravna sladkarija, pripravljena iz slovenskega medu in sadja. Nastala je iz kombinacije dolgoletne tradicije čebelarstva in mladostniškega navdiha. Uporabljeno je pravo sadje, v katerem se s posebnim postopkom sušenja ohrani do 97 % vseh vitaminov in drugih telesu koristnih hranil.

Kot taka Medenka ne vsebuje dodanih sladkorjev, ekstraktov, barvil in je brez glutena, tako da je primerna tako za majhne otroke kot tiste, ki smo še vedno mladi po srcu, medtem ko stas že ubira drugo pot. Naravna sladkarija, ki jo lahko brez težav vzameš na pot in ima vse pozitivne učinke sadja, se mi zdi kot skoraj idealna rešitev. Doma se razvajamo s štirimi okusi medenk: pomaranča, jagoda, cimet in cvetlični med.

Kot drugo pa z navdušenjem pozdravljam idejo, da mladi iščejo nove rešitve in razvijajo svoje nove ideje. Vedno bolj sem mnenja, da moramo v življenju iskati tisto, kar nas navdušuje, četudi to pomeni, da orjemo ledino na določenem področju in se podamo na novo in nepreverjeno pot.

Najtežje v življenju je, da se podamo v neznano. Na pot, ki je polna ovir in neznank. Vedno upamo, da nam bo uspelo, pogosto pa se na poti tudi izgubimo. Ampak najbolj pomembno je to, da vztrajamo. Tudi takrat, ko v nas dvomijo drugi, še bolj takrat, ko v svoje početje podvomimo sami. Da vztrajaš takrat, je potreben resničen pogum.

Zato želim ekipi Medenke čim več uspehov na njihovi izvirni poti. Kot želim uspeh vsem tistim, ki sledijo svojemu srcu. Lažje je sprejeti pogoje, ki so nam podani, četudi nam niso všeč. Ker se vsak dan učim v zase novi in daleč najljubši vlogi očeta, sem prepričan, da je življenje neskončen izziv, ki vedno prinaša s sabo nekaj novega. In ker je to nekaj, kar polni tako mojo glavo kot srce, sem prepričan, da moram to področje raziskati do potankosti.

V življenju vsakega mora biti prostor za nekaj »sladkih« pregreh. Če je bil to še pred leti cuker, je danes to odločitev, da več časa preživim s svojim otrokom kot v službi. To je moja z naskokom najboljša karierna odločitev.

 

Objava je nastala v sodelovanju z Medenko

10,743 total views, 2 views today

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*