Izkušnje in zgledi, ki smo jih deležni v prvih letih našega življenja, ponavadi ostanejo z nami do konca. Moja mama je bila vzgojiteljica na domu otrok s posebnimi potrebami. Z njimi sem se kot majhen igral, tako da so mi bili vedno ljubi, ker so docela in vedno iskreni. Pri naši hiši se je vsako poletje ustavljala ciganka, ki je želela le vodo in moja mama ji jo je – brez pomisleka – tudi vedno ponudila. Danes imam z njimi v veliki meri povsem korekten odnos, ker so samo ljudje, ki drugače doživljajo svet in živijo svoj dan.
Matjaž Hanžek, nekdanji varuh človekovih pravic, je v enem svojih intervjujev dejal, da mu je njegova mama že kot otroku zabičala, da se mora igrati s sosedovima otroka, ki sta prav tako imela posebne potrebe, češ vsak otrok si zasluži le najbolje. In s tem zgodnjim zgledom je v svoji nadaljnji karieri stremel k temu, da se ljudi ne loči, ampak združuje. Da se jih ne obsoja, ampak se jim pomaga.
Zakaj to razlagam? Ker nekateri ljudje nimajo take sreče, kot jo imajo mi. Mogoče so rojeni v revščini, mogoče jih vseskozi spremlja bolezen, mogoče so za naše omejene sodbe le drugačni. Vendar bi se vsak od nas lahko rodil v taki situaciji. Ko bi bilo vse drugače in ko ne bi bilo vse odvisno od njega.
Zato sem sprejel povabilo StoryLinka, radikalno transparentne dobrodelne platforme, ki se trudi pomagati tem, ki jim je življenje najprej ponudilo palico, na sila preprost način. Ker slika pove več kot tisoč besed, si vzemi minuto časa: https://www.youtube.com/watch?v=WXYWaOb54MA
Njihova spletna stran, ki je zaživela decembra, deluje – poenostavljeno rečeno – kot spletna trgovina, v kateri pa namesto zase, ljudje naročajo izdelke za socialno ogrožene otroke in njihove družine. Velik poudarek dajejo na zbiranju prispevkov za sveža živila, ki jih običajne dobrodelne organizacije zaradi težav s skladiščenjem in dostavo ne morejo zagotoviti. Do danes so tako zbrali košarice sveže hrane, higienske potrebščine, oblačila in praznična darila že za 16 družin, kar naprej pa dobivamo nove prošnje za pomoč.
Moj namen ni, da sedaj koga »fehtam«, da daruje. Kdor pa to bere, si lahko vzame tri minute časa in si sam ustvari sliko o tem, zakaj pravzaprav gre. Ni vse v denarju. Podpora projektu se lahko odrazi na ogromno različnih načinov. Dovolj je netransparentnosti, zaradi katere je dobrodelnost prišla na slab glas. Zato si ustvari svoje mnenje: https://storylink.io/.
Kot najbolj ponosen starš – vsak starš je seveda najbolj ponosen – najboljšega otroka na svetu – vsak starš ima seveda svojega najboljšega otroka – si zanj ne želim čisto nič drugega, kot da je srečna. Če bo svet tolikokrat nasmejala, kot je mene v petih mesecih svojega življenja, potem je naredila že ogromno. Vendar se zavedam, da ji v nekih drugih pogojih ne bi mogel nuditi tega, kar ji danes lahko. In zopet, tudi v teh pogojih, bi ji želel le srečo.
Hkrati sem s tem zapisom zavezal tudi sebe, da najdem eno zgodbo in darujem. Danes sem bil že pred tem, da si naročim znižano jakno preko spletne trgovine. Tako bom pa ta denar porabil zato, da bo vsaj eno dete vsaj nekaj časa nasmejano. Če je to vse, kar lahko storim, sem naredil ogromno.

6,038 total views, 2 views today