»Prej si kot pav hodil po Drski (beri: moj domači okoliš), sedaj pa že nekam pritlehno deluješ. Dobrodošel med zakonci.« Verjetno je večina mojih znancev pričakovala, da bom tokrat pisal kaj o poroki, ki je za mano, preživeta in čudovita, ampak to je malo preveč grobo predvidljivo za moj okus. Zgoraj je zapisana ena od številnih čestitk/opazk, ki sem jih bil deležen s strani moje precej posebne družine. Mi se pač radi smejimo. In kar je še toliko pomembnejše, tudi na svoj račun.

Pisal bom o energiji. O njej sem že razglabljal, pa me to sploh ne zanima. Vedno bolj ugotavljam, da je energija edina res vredna stvar, ki jo prenaša v sebi vsak posameznik. Energije ne moreš skriti. Vse, kar je v tebi, jo oddaja v vsakem trenutku. Ne moreš je olepšati z ličili ali lepimi oblačili, je točno takšna, kakršen si ti. Ne moreš ji pobegniti. In vedno lažje jo zavoham.

Slaba energija smrdi. To so neki prisiljeni nasmeški, ogovarjanja za hrbtom, nema privoščljivost in podobno. Smrdi kot voden ogled deponije. Dobra energija žari. Izraža se v nasmehih, dobri volji, iskrenih dejanjih in brezpogojni pomoči. Naj se nekdo še tako trudi, da prikrije svojo slabo energijo, mu to ne bo uspelo. Naj bo nekomu še tako vseeno, kaj si drugi mislijo o njem in piše svojo lastno, dobro zgodbo, bo njegova pozitivna energija imela vpliv na druge. Temu se ne more nihče ogniti. Ljudje, ki so okoli tebe, so odraz tvoje energije. Če se te držijo dobri, lepi in nasmejani ljudje, je to zato, ker si ti del njihove posebnosti. Če pa se te držijo opravljivci, privoščljivci in nergači, potem pa je napočil čas, da se dobro pogledaš v ogledalu.

Povedali so, da sva imela s poroko srečo. Srečo z vremenom, ker ni bilo prevroče, a vseeno ni padalo. Srečo z organizacijo, ker je šlo vse lepo po planu. Srečo s svati, ki so bili odlično razpoloženi in so ves čas plesali. Ampak tu ni šlo za srečo. Bila sva sproščena in prepričana v to, kar počneva, in kot logična posledica je vse uspelo tako, kot sva si zamislila. In ker sva bila dobre volje in nasmejana, so se tega nalezli tudi ostali. Ko je energija zaokrožila po dvorani, je bilo kmalu jasno, da bo zadeva uspela. Ljudje si sila radi v svoji glavi zamislijo najslabši možni scenarij. Midva sva imela le en scenarij, ki je bil sila preprost: da se bomo imeli lepo, pa je čisto vseeno, kako do tega lepega pridemo.

Z leti se človek nauči marsikaj. Sam sem se – s težavo in veliko vloženega truda – priučil, da sprejemam vse vrste ljudi, v svojo bližino pa spustim le tiste, ki mi so mi karakterno in osebnostno blizu. Nimam nikakršnega potrpljenja za ljudi, ki hočejo mojo pozitivno energijo porabiti za reguliranje svoje slabe. Ko pa nekdo postane »moj«, mi je čisto vseeno, koliko je star, katerega spola je, kakšno je njegovo socialno ozadje, koga voli, ali uporablja dvo- ali troslojni WC papir in ali ima rajši gledališče ali gostilno. Če se v njegovi družbi počutim dobro, če se povežem z njegovo energijo, je to edino, kar resnično šteje.

Še vedno hodim kot pav. To je pač moja patentirana hoja in del moje osebnosti. Če to sprejmeš, sva lahko hitro na »ti«. Nihče ne sme nikoli biti tako sebičen, da se trudi nekoga drugega spremeniti po svojih lastnih nazorih in prepričanjih. Svet, kjer si bomo vsi podobni, je svet, v katerem nočem živeti.

»Kar iščeš, išče tebe.« Rumi

5,406 total views, 4 views today