Cukr

Cukr

Kako intenzivno danes starši zavarujejo svoje otroke pred prekomernim uživanjem sladkorja. Vse je natur, zdravo, brez tega ali onega, brez maščobic, brez GSO, predvsem pa brez sladkorja. Medtem ko so naši starši pred časom prakticirali nekaj povsem drugega. Cukr je šel na vse. Navaden jogurt? Dve veliki žliči sladkorja in premešaj. Če nisi hotel palačinke z marmelado, si jih pač napolnil s sladkorjem. Domač puding? Nanj si zlil deci ali dva malinovca, da je bil bolj sladek. Na kruh si namazal maslo, po njem pa sladkor. Sladkan čaj. Potem pa so v osnovnih šolah hodili »zobarji.« Dentalni nacisti z licenco in štampiljko. Rdeča s smeškotom za tista dva v razredu, ki sta imela lepe zobe. Zelena z resnim obrazom, ki je subtilno nakazovala, da bi situacija lahko bila boljša. To so dobili približno štirje. Ostali pa smo imeli čez pol dlani »firerjevo« črno štampiljko z nesrečkotom, ki je dal vsem jasno vedeti, da ima otrok piškave zobe. Seveda te štampiljke potem več dni nisi mogel sprati s kože. Zaznamovan si bil. Čeprav je bil svojstven dosežek že to, da smo sploh imeli zobe, ko pa so nas na vsakem koraku pitali s samim sladkorjem. Da bi dali v gostilni staršem mir, so nam dali nekaj tistih vrečk sladkorja, s katerimi sicer sladkamo kavo ali čaj, da smo si jih stresli v usta in bili vsaj za trenutek ali dva tiho. Dokler nas ni prekomerna doza sladkorja naspidirala. Zato pa smo danes vsi tako sladki. Cukr generacija.

4,588 total views, 2 views today

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*