Še dvakrat gremo spat in že nas bo napadel prvi od dobrih treh mož. Naj vas prijetno decembrsko sonce ne zavaja, tu je že mesec sladkarij, daril in mandarin. Še predobro se spomnim lanskega decembra, ko je bil prvi praznični mesec, ki ga je Višnja povsem »unovčila«. Reva sploh ni vedela, kje se jo drži glava. Kadarkoli je koga srečala, vedno je imel darilno vrečko v roki. Kdor jo je prijazno ogovoril, ji je pač še nekaj malega dal. Prišlo je celo tako daleč, da je kar ustavljala ljudi na cesti in jih (sicer vljudno in lepo) spraševala, če imajo zanjo kakšno presenečenje.

Torej ne le dobri trije možje, ampak še marsikaj drugega. Zato sva s Tjašo letos nekoliko bolj dodelano pristopila k stvari. Stare starše, znance, prijatelje in sosede sva vnaprej opozorila, da naj ne pretiravajo. Naj si izberejo en dan v mesecu in je to edini dan za obdarovanje. Če pridejo petkrat na obisk, so štirikrat praznih rok. In naj raje dajo več na samo kvaliteto daril, ne pa na to, da jih je čim več.

Toliko sem do otroka že iskren, da mu ne razlagam, kako sem kot otrok za Miklavža dobil dve kili mandarin in eno palico. Če sem bil fajn priden, še eno kapno za jogi. Pa se to ni zgodilo prepogosto. Jaz sem odraščal v drugem sistemu kot moji mladi dami. Sedaj je (naj ti bo to všeč ali ne) denar sveta vladar. Posledično imajo otroci več. Če jih vsi s tem samo razvajamo, je že povsem drugo vprašanje. Vem le to, da je dete srečno tudi takrat, ko nič ne dobi. Njena sreča pa je kakopak zame najpomembnejša.

Dejstvo je, da je najpomembnejše darilo, ki ga lahko podarimo otroku, naš čas in pozornost. Vsa darila tega sveta ne bodo nikoli nadomestila časa, ko ste raje na šihtu služili denar, kot pa se družili s svojimi otroci. Prav tako ni darila, ki bi te povsem opralo slabe vesti, če so tvoje prioritete drugje kot doma.

Vseeno v teh temačnih mesecih potrebujemo razvedrilo. Direndaj je Višnjina nova najljubša beseda. Tjaša mi razlaga, kako je dobro zanjo, da se čim več igra sama in da je celo dolgčas dobrodošel, da razgiba njene možgane. Vendar se pogosto z njo igram tudi zato, da razvedrim svojo dušo. Če kaj šraufam, mi pomaga na svoji otroški delavnici z orodjem. Igra vlog je njena najljubša. Če šraufam jaz, šraufa tudi ona. Če mamica kuha, ji pogosto priskoči na pomoč tudi ona. Še pogosteje pa skuha kaj dobrega svojim igračam v otroški leseni kuhinji.

Čeprav smo prisiljeni v to, da veliko časa preživimo v notranjih prostorih, sta prav otroka tista, ki te trenutke sila popestrita. Nikoli v življenju nisem bil bolj utrujen, kot sem to danes. In včeraj in predvčerajšnjim. Dobro vem, kdaj se je pričela vsa ta utrujenost. 29. septembra. Najprej noč v porodnišnici, potem sva bila z Višnjo sama tri dni in od takrat dalje smo štirje. Čeprav sem prepričan, da odlično sodelujemo, so krčki pri eni in pomanjkanje pozornosti pri drugi glavni razlogi za to, da spimo malo.

Pogrešam proste dni. Vsaj en dan brez obveznosti bi mi trenutno prav sedel. Dolgo bi spal, s Tjašo bi šla na sprehod in kosilo, potem bi se spet malo ulegla, šla zvečer na kakšno predstavo, nato še malo večerne rekreacije in zopet spanec. Če ujamem zlato ribico, ne rabim treh želja, naj mi izpolni le to. Potem bom že nabral dovolj nove energije, da se lotim vzgoje znova. In igre. In druženja, stiskanja, gužve v postelji, joka in hranjenja.

Dokler ta čudežni dan ne pride na vrsto, se tolažim s tem, da imam čudovito družino, ki me ima neverjetno rada. To mi daje notranjo moč. Dan samo za naju pa bo že prišel na vrsto čez nekaj let. S tem tempom bo to na vrsti že čez nekaj dni, ker čas mineva smešno hitro.

Kdo so Božički vsak dan? Tisti starši, ki se ob vsaki priložnosti igrajo in ukvarjajo s svojimi otroci. Ker slednjim to pomeni daleč največ.

Objava je nastala v sodelovanju s trgovinico Silly

4,982 total views, 2 views today