Tukaj seveda ne gre za ponesrečeno referenco na še toliko bolj ponesrečen štiklc MZ Hektorja – ki ga poznajo le tisti, ki so se rodili pred samostojno Slovenijo, pa še to še zdaleč ne vsi -, ampak na dejstvo, da vsem tehnološkim napredkom v zadnjih desetletjih navkljub, ki so verjetno prav v zdravstvu še najbolj izraziti, po treh ultrazvokih še vedno nisva prepričana, kaj nosi moja izbranka v trebuhu. Če dete nastavi guzico tako, da je vedno v prvem planu, potem padejo v vodo vsi ultrazvočni posnetki vseh bolnišnic na svetu. Na koncu je gospa zdravnica le izustila tisto, kar sem predvideval že dalj časa. Mislim, da bo deklica.

Seveda bo deklica, sem si mislil. Ni ga moškega, ki bi mu bilo tako nerodno, da bi trikrat zapored tiča skrival. Edina logična razlaga je, da je punca. Tudi njena rast in teža sta bili vedno povsem v zlati sredini, vsi moški v moji familiji pa smo vedno presegali te krivulje, tako glede višine, še bolj pa kar se tiče teže. All about that bass pa to. Ampak okoli sebe sem imel vse te mesece nekaj samooklicanih ženskih vračev, ki so mi zagotavljale, da bo pob. One že vedo, ker je tako pokazal križ/ker je trebuh v spodnjem predelu bolj poln/ker je polna luna tako povedala/ker je črni kos večji kot bela miš. In jaz, naiven kot sem, sem tem domnevam celo verjel. Nisem pomislil na to, da so vse te babnice imele skupaj vsega dva otroka, pa so že bile strokovnjakinje. Zato sem za nasvet vprašal še babico, ki je imela šest otrok. Prvič ni vedela, kaj bo, in je bila punčka. Drugič se je zgodilo isto. Spet tretjič in četrtič, same deklice. V peto je bil pob, pa se je počutila povsem enako. V šesto je bila zopet punčka, pa ji to prej ni nič nakazala.

Seveda sem jaz imel vzgojo za poba že bolj kot ne zastavljeno. Tough love in veliko žoge. Prvih osem let nama ne bi bilo nič hudega. Sedaj pa prihaja na plano nekaj dekliškega. To pomeni, da bom moral stvar znova pošteno razdelati. Zadeva zna biti sila zanimiva, izziv bo toliko večji. Ampak tej so nam všeč, kajti življenje naredijo sila zanimivo.

Kot se rado zgodi, sem bil deležen tudi moškega nasveta, seveda pa se ta dotika spočetja otroka. Če je penetracija hitra in prodorna, potem bo punca. In sem začel razmišljati, kakšne so bile moje novembrske penetracije, ko so bili dnevi kratki in noči dolge, vreme pa zunanjemu udejstvovanju neprijazno. Prišel sem le do enega sklepa – penetracij je bilo veliko.

Čeprav je deklica pravzaprav povsem logična. Vedno so mi bile bolj všeč. Vedno sem bil povsem sproščen v ženski družbi, nekako smo se ujeli na prvo žogo. Nikoli jih nisem poizkusil razumeti, ampak le uživati v njihovi čudovitosti. Moje življenje so do sedaj zaznamovale močne ženske, v družini je kar nekaj takih, ki so preživele vse in vsakogar. In dejstvo, da sedaj soustvarjam novo močno žensko, me navdaja z neprikritim ponosom. Močne ženske so mi všeč, afnaste kokoške mi ne potegnejo. Veliko raje se za nekaj potrudim, kot pa da mi je nekaj podarjeno.

Vedno so mi bili smešni ljubosumni očetje, ki odganjajo vsakega potencialnega snubca svoje tamale. Če vzgojiš svojo punco, da odraste v samozavestno in samostojno osebo s pravimi vrednotami, te ne rabi nikoli skrbeti, da bo domov pripeljala kretena. Če si dober zgled, se ne bo prodala pod ceno, to je povsem samoumevno.

Še nekaj me veseli: naša familija je menda sila socialna. tako da bo naša punca zagotovo imela veliko kolegic. In ko bodo te prerastle najstniške peripetije, bodo sila dobrodošle na obisku pri nas doma. Da si bom odpočil oči in dušo. Pomežik.

Napisal sem ti pesmico, da si boš lažje predstavljala, v kateri smeri se bo odvijal najin odnos:

Kje si dete?
Alo bre!
Prid’ na plano,
voda vre.

7,150 total views, 2 views today