Na Fashion Weeku z Ano

Na Fashion Weeku z Ano

Socialni eksperiment: od novomeške oblikovalke Ane Jelinič sem dobil povabilo, da se udeležim Fashion Weeka v Ljubljani in nekako strnem svoje misli. Zakaj pa ne, reč bi bila lahko zanimiva. Še posebej ker v dolenjski prestolnici po mnenju njenega izbranca menda izstopaš že s tem, da imaš pristrižene brčice. Pa da vidimo, kako to doživljajo v mlakuži.

Gneča pred vhodom, vsem se nekaj mudi. Neki tipi v premajhnih majicah in srajcah, ta slim fit/skinny fit generacija, ki nima časa ali želje za telovadbo in potem nosi cote, ki se jim zažirajo v kožo v upanju, da bodo zaradi tega videti bolj možati. Pametni telefončki v rokah, kjer se fotka vse, od steklenic žganja do jeznih varnostnikov. Potem pa slavnosten prihod v prve vrste, ki so rezervirane za sodobne soustvarjalce javnega mnenja, to pa naj bi bili najstniški instagram/snapchat hipsterji, ki imajo največ sledilcev in v svojih foto zapisih dogodka skrbijo zato, da je pozornost na njih, modeli in kreacije so pa le zanimivo ozadje. Tistih nekaj slovenskih modnih blogerjev v svojih H & M cunjah pa so tam bolj zato, ker se čutijo dolžne.

Zdaj vem od kje izraz »fashionably late«. Akademski 15 se skrije proti modnih tri četrt ure. Preglasna glasba na srečo ne zasenči treh modnih hodov, ki so bili na sporedu tokrat. Največ moje pozornosti je seveda posvečeno drugi, ker je pač »naša«. Tudi njene kreacije so mojemu preprostemu modnemu očesu najbližje, saj so take, ki bi jih ob kakšni posebni priložnosti oblekla tudi moja izbranka. Še posebej se mi dopade ananas/bomba motiv, kateri bi najverjetneje po novomeških ulicah razkazoval še Anton Podbevšek, če bi bil danes še vedno živ. Kajti nekatere kreacije drugih oblikovalcev so bile take, ki jih ne bi oblekel tudi slepi gozdar na ekstaziju. Čeprav so izgledale resnično tople. Ampak kar vidimo na Fashion Weeku je samo krona večmesečnega dela. Kako to nastane, je seveda druga zgodba. Zakaj se oblikovalke na koncu vedno priklonijo ljudem v širokih hlačah ali trenirkah, je pa še ena velika enigma življenja.

Zato sem obiskal Anin butik na Glavnem trgu. Vsak, ki poizkuša kaj ustvarjati v tem koncu mesta, je sila pogumen. Še klošarji so sčasoma ugotovili, da je trg mrtev, in so poiskali srečo drugje. Vseh deset oblek, ki jih je Ana predstavila na Fashion Weeku, so sedaj na ogled v njenem butiku. Veliko večino njenega dela je po naročilu, kajti vse tiste obleke, ki jih na pistah nosijo 16-letne, 180 centimetrov visoke in 52 kil težke manekenke seveda veliki večini niso prav. Čeprav se razpon njenih strank giblje od zgodnjih najstnic do gospa v osemdesetem letu starosti. Modne koke, ni kaj.

Na Fashion Weeku, ki pač je največji modni dogodek pri nas, se Ana pojavlja že vrsto let zapored. S tem je menda kot s parlamentom. Ko si enkrat notri, si skoraj dosmrtno njihov. Vendar se moraš za razliko od naših politikov zato, da te sprejmejo v svoj ozki krog, sprva močno dokazati. Kar je Ani uspelo in ji še vedno uspeva. Čeprav je seveda v izdelavo desetih oblek za FW vloženo mnogo več truda in denarja, kot se ga vrne s prodajo. Vendar nihče ne dela nekaj, kar resnično ljubi, zato da bo s tem resnično zaslužil. To je kvečjemu nagrada, ko tudi ostali ljudje slej ali prej prepoznajo iskreno delo.

Zanimivo je tudi dejstvo, da je oblikovalkam vedno najbolj všeč obleka, ki drugim ne pade toliko v oči. Pri oblikovanju svoje kolekcije mora biti seveda pozorna na dejstvo, da gre za zaključeno celoto s jasnim sporočilom. Poleg tega hodi po tankem robu, ko mora zadovoljiti javni okus, ki si ne želi težkih ekscesov, in tisti stroke, ki želi v njenih kreacijah nekaj posebnega. Poleg tega pa ne sme nič biti vsakdanjo.

Vendar tako vidi FW in z njim povezano dogajanje nekdo, ki je del »regular fit, true to the size« generacije. Nekdo drugi ima seveda povsem svojo prizmo. Po koncu revije pač nisem stal pred panojem v upanju, da bo mimo prišel eden od sedemnajstih fotografov in bo morda precenil, da sem dovolj zanimiv za en škljoc. V tem času sem bil že na tortici. In tako doživlja FW nekdo, ki iskreno meni, da je najbolj moden človek še vedno tisti, ki je nasmejan in srečen. In Ana se vseskozi smeje. Poleg tega, da seveda obvlada svoj posel.

In denim je večen. Tako je, to je vse, kar mora moški vedeti o modi včeraj, danes, jutri.

20,910 total views, 3 views today

One Comment

Komentiraj

Tvoj e-naslov ne bo viden.

Lahko uporabi naslednje HTML atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*