Jorge Bucay je izredno zanimiv možak. Naredil je pač tisto, kar si želi vsak od nas, pa si tega ne upa. Ugotovil je, da mu sodobni, prehitri ritem kapitalističnega vsakdana ne ustreza. Zato je nekega dne pustil vse skupaj, se preselil v majhno, odročno špansko vasico, kjer se je odpovedal televiziji in večjim zaslužkom, ki so povezani s ponavljanjem na njej, in začel brati. Veliko, preveč je bral, pisal in razmišljal. Tako se je srečal s številnimi t.i. zdravilnimi zgodbami, ki naj bi pomagali posamezniku pri tistih težavah, ki so na prvi pogled nepremostljive, v resnici pa precej majhne.

»Zgodbe otroke uspavajo, odrasle pa budijo.« Te zgodbe so nekaj posebnega. Tako preproste in zanimive, da sem jih prebral že večkrat. Tako grobo resnične, da ne moremo spregledati sporočila, ker je podan povsem jasno. Podajam resnično izkušnjo. Ko sem prvi večer povsem naključno odprl knjigo in prebral tisto zgodbo, ki se je začela na tej strani, je bila ravno to, kar sem takrat potreboval. Nisem bil v najboljšem obdobju in Jorge (bajsi, Demian, kdorkoli pač) mi je povedal natančno tisto, kar sem v tistem trenutku potreboval. Kar je še toliko bolj neverjetno, naslednji večer se je zgodilo isto, čeprav je šlo za povsem drugo poanto. Tretji večer nama žal ni uspelo, ampak vseeno, sedaj sva bila že nerazdružljiva. Prvi večer mi je razložil brezpredmetnost denarja, drugi večer mi je zaupal, da tisti, ki mi lažejo, v resnici prevarajo le sami sebe.

Bajsi je neortodoksen psihiater, ki s svojimi zgodbami pomaga mlademu Demianu, ki ima povsem enake težave kot večina od nas. Pogovarjata se o vsem, torej o smislu vsega. Demian s svojo neodločno nravjo, bajsi kot njegovo popolno nasprotje, brezbrižni možak, ki lahko celotno seanso presedi v popolni tišini. Slednji ti povsem priraste k srcu. Želiš si, da bi bila tudi v tvojem življenju takšna oseba, ki bi prek zgodbe sprožila tok tvojih malih sivih celic in jih prisilila, da razmišlja o rešitvi. Morda pa ima bajsi le bolj mavričen pogled na cel svet kot vsi ostali. Cel svet, ki nima časa in volje, da se ukvarja le z njim.

Najbolj zanimivo pri teh zgodbah je, da so iz različnih časovnih obdobjih, naj gre za stari vek ali 20. stoletje. Naj gre za izkušnje kitajskih modrecev ali bajsija samega. To pomeni, da so brezčasne. To pomeni, da lahko pomagajo vsakemu od nas, ne glede na to, kje živimo. Slaba volja je le izgovor. Odgovor pa je v vsakemu od nas.

»Te zgodbe so bile napisane, da bi označile kraj ali pot. Toda iskanje skritega diamanta v njih je naloga vsakega posameznika.« Točno tako, odgovornost je preložena na nas, torej na bralca. Če od teh zgodb ne odneseš nič, potem si sam kriv. Če pa si pripravljen spremeniti nekatera svoja prepričanja in prioritete, potem se odpravljaš na čudovito pot. Skupaj s Jorgejem (ali bajsijem) ti pač ne bo nikoli dolgčas.

26,320 total views, 2 views today